Skip to main content

Nasveti

Pomen spanja v ustanovah za oskrbo

Moten spanec lahko povzroči več neprijetnih stranskih učinkov, od težav s spominom in koncentracijo do povečanega tveganja za bolezni srca, visok krvni tlak in sladkorno bolezen (4). Zato moramo prednostno poskrbeti za kakovosten spanec oskrbovancev in bolnikov v ustanovah za dolgotrajno oskrbo.

Večina nas ve, da je spanje pomembno za naše duševno in telesno zdravje. Po slabi noči, ko se premetavamo in obračamo, se lahko počutimo slabo in brezvoljno. Obenem je spanje zelo osebna stvar. Najraje spimo v svojih posteljah, s svojim vzglavnikom in odejo, zato nas lahko zvoki, ki nam niso znani, prebudijo ali pa zaradi njih težko zaspimo. Naslednjič ni potrebno veliko, da se prebudimo.

Za osebe, ki živijo v domovih starejših ali drugih oskrbovalnih ustanovah, so pogoji za dober spanec pogosto slabši. Urnik oskrbe jim določa, kdaj in kako naj spijo, motnje nočnega spanca so pogostejše, poleg tega pa je veliko motečih elementov, kot so luči in zvoki.

Starejši ljudje v ustanovah za dolgotrajno oskrbo dejansko pogosto doživljajo določene vrste motnje spanja. V neki študiji, opravljeni na 492 oskrbovancih domov starejših, so poročali, da 69 % oskrbovancev spi preko dneva, 60 % pa jih je imelo moten nočni spanec (1). Pri oskrbovancih, ki živijo z demenco, je slabo spanje še pogostejše, z napredovanjem bolezni pa vse bolj razdrobljeno (1).

Posledice slabega spanca

Slabo spanje ima več negativnih posledic za oskrbovance. Med njimi so razdražljivost, slabša koncentracija in spomin, počasnejši reakcijski čas in slabša učinkovitost (2).

V praksi to lahko povzroči več konfliktov z osebjem, na primer, ko mora osebje preveriti pripomoček za inkontinenco. Poleg tega imajo oskrbovanci manj energije za rehabilitacijo in obiske. Poleg tega slabo spanje pogosto povzroči tudi kratke, nenamerne dremeže čez dan, npr. med obroki, zaradi česar je treba oskrbovance ponovno položiti v posteljo. Tako oskrbovanci na splošno več časa preživijo v postelji, niso fizično aktivni in časa ne izkoristijo za socialna ali rehabilitacijska prizadevanja.

Glede na posledice slabega spanja je pomembno, da si vsi zdravstveni delavci, tako v dnevni kot v nočni izmeni, prizadevajo za optimizacijo spanja oskrbovancev. Zaradi dobrega spanca ostane energija za rehabilitacijske vaje, obiske prijateljev in družine ter družabne dejavnosti. Vse to skupaj povečuje kakovost življenja oskrbovancev.

Dejavniki, ki motijo spanec

Danes imajo osebe, ki živijo v ustanovah za dolgotrajno oskrbo, bolj zapletene bolezni in so v slabšem stanju, kot smo bili vajeni doslej. Več oskrbovancev potrebuje zdravila, premestitev ali pripomočke za inkontinenco. Te dejavnosti potekajo tudi ponoči, zaradi česar je težko ustvariti pogoje za dober spanec.

V domovih starejših obstaja več dejavnikov, ki sami po sebi motijo spanje oskrbovancev.

Nekateri od teh dejavnikov so:

  • močne luči – tudi ponoči,
  • hrup – zaradi drugih oskrbovancev, oskrbovalcev, televizorjev, medicinske opreme in drugih dejavnikov,
  • oskrba oseb z inkontinenco – preverjanje pripomočkov za inkontinenco preko noči in v primeru iztekanja menjave oblačil in posteljnine,
  • majhna izpostavljenost sončni svetlobi preko dneva ali nič izpostavljenosti sončni svetlobi,
  • preveč kofeina čez dan,
  • nič ali premalo telesne aktivnosti.

Kljub temu lahko k slabemu spancu prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so zdravila in psihična stanja. V teh primerih se je treba posvetovati z zdravnikom.

Kako izboljšati kakovost spanja

Higiena spanja je ustvarjanje navad in praks, ki pripomorejo k dobremu spancu.

Nekateri dejavniki iz okolja, za katere vemo, da pripomorejo k dobremu spancu, vključujejo izpostavljenost dnevni svetlobi, telesno aktivnost ter dosleden urnik obrokov in dejavnosti (1).

Nekaj predlogov za dobro higieno spanja:

  • V sobah oskrbovancev naj bo temno: Zaprite vrata in izklopite televizor. Nekatere oskrbovance lahko pomiri nočna luč. Preučite možnost krožne osvetlitve.
  • V sobah vzdržujte prijetno temperaturo: Približno 18-19 stopinj Celzija je udobno za mnoge odrasle, vendar se lahko to razlikuje od posameznika do posameznika.
  • Naj bo hrup čim manjši: Zaprite vrata, utišajte televizorje in se izogibajte pogovorom med negovalci na hodnikih.
  • Izboljšajte dnevne okoljske dejavnike: Zagotovite telesno aktivnost in izpostavljenost dnevni svetlobi ter zmanjšajte dnevno spanje in uživanje kofeina pozno zvečer.
  • Omejite vnos tekočine zvečer: Izogibajte se ponujanju prevelikih količin pijače po 18. uri, da bi zmanjšali potrebo po nočnem odvajanju, in ne pozabite, da lahko kofein in alkohol poslabšata  inkontinenco.


Osredotočenost na izboljšanje kakovosti spanja oskrbovancev v domovih starejših in drugih ustanovah za oskrbo lahko bistveno izboljša kakovost življenja. Vendar je za pomembno spremembo potrebna zavezanost osebja na vseh ravneh, vključno z vodstvom.

Zagotavljanje energije, ki jo oskrbovanci potrebujejo za sodelovanje pri družabnih dejavnostih, rehabilitaciji ter obiskih prijateljev in družine, izboljša kakovost njihovega življenja. Prav tako bistveno izboljša odnose med oskrbovalci in oskrbovanci, saj se zmanjšajo konflikti, hkrati pa se zmanjša tudi obremenitev oskrbovalcev v nočnem času.

Ta članek je nastal v tesnem sodelovanju z internimi strokovnjaki s področja zdravstva v podjetju ABENA.

Vsi viri so na voljo na zahtevo.


Želite izvedeti še več?

Če želite izvedeti več o spanju ali imate kakršna koli vprašanja o vsebini tega članka, se obrnite na nas. Z veseljem vam bomo pomagali!

Povežite se z nami

"*" indicates required fields

This field is for validation purposes and should be left unchanged.